Komandir policijske postaje policista kaznoval z dežurstvi zgolj ob sobotah

Policist, zaposlen na eni od policijskih postaj na Koroškem, je Zagovorniku načela enakosti prijavil nekdanjega komandirja in vodjo policijske postaje zaradi domnevne diskriminacije. Slednji je policista, po tem, ko je umaknil soglasje k nočnemu delu po 199. členu zakona o delovnih razmerjih, ki to pravico daje po dopolnitvi 55. leta starosti, začel bistveno pogosteje razporejati na delo med tednom in zelo pogosto, bistveno pogosteje kot sodelavce, ob sobotah. Nikoli pa ga v obdobju leta in pol - po tem se je komandir upokojil - ni razporedil na delo ob nedeljah, ki je 90 odstotkov bolje plačano od urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, ali na delo ob praznikih, ki je 120 odstotkov bolje plačano. Nasprotno je druge policiste na enakem delovnem mestu v tem istem obdobju na dnevno delo v nedeljo in ob praznikih razporedil 14-do 18-krat.

Šokiran, prizadet, ogorčen, užaljen in ponižan

Delavec je v prijavi zapisal še, da zaradi tega ravnanja ni bil le materialno prikrajšan, temveč tudi "globoko šokiran, prizadet, ogorčen, užaljen in ponižan". Poseženo naj bi bilo v njegovo duševno in osebno integriteto, s čimer mu je bila povzročena tudi nematerialna škoda. Sodelavci so ga zaradi komandirjevega ravnanja šaljivo in žaljivo klicali "sobotar", je navedel in dodal, da je bil že pred umaknitvijo soglasja s strani omenjenega komandirja šikaniran, česar pa ni želel dokazovati v dotični prijavi.

Kaj so rekli na policiji?

Zagovornik je v postopku kot kršitelja prepoznal delodajalca, torej policijo - komandir je bil v času prijave že upokojen -, ki jo je pozval k razjasnitvi. S policije so utemeljevali, da je omenjeni policist zaposlen na delovnem mestu višji policist-stalni dežurni in da je dolžan opravljati vse naloge po zakonu o nalogah in pooblastilih policiji, pri čemer je dežurstvo ena od temeljnih oblik dela in ne opis dela na delovnem mestu. Zapisali so, da so vsi zaposleni dolžni opravljati naloge svojih delovnih mest, kot so opredeljene v pogodbah o zaposlitvi, nadrejeni pa odredi naloge, ki so se opravljale v patruljah.

Dodali so, da so bili na delovno mesto višji policist-stalni dežurni razporejeni štirje policisti, pri čemer je bil dotični edini brez omejitev zaradi zdravstvenih težav. V zagovor so zapisali še, da je komandir kot tedanji vodja enote policijske postaje zaradi potreb zagotavljanja policistov na teren pošiljal tudi vodje policijskih okolišev, policiste kriminaliste; "skratka, vse policiste, ki so sposobni za delo na terenu, saj je s tem zagotavljal 24-urno patruljiranje".

Sklicevali so se tudi na vrsto ukrepov, ki jih je policija sprejela za zagotovitev delovnega okolja, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu ali drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev.

Ugotovitve zagovornika

Na podlagi vsega so v uradu zagovornika ugotovili, da je nekdanji vodja enote policijske postaje z razporejanjem zaposlenih na delo sicer zasledoval zakonit cilj, da je delovni proces policije nemoten, in to tudi naredil na ustrezen način. Ugotovil pa je tudi, da bi ta cilj lahko dosegel drugače – tako, da obravnavanega policista ne bi povsem izključil iz dela na dneve, ko je delo bolje plačano.

Tako je bilo ugotovljeno, da primer policista ne more biti obravnavan kot izjema od prepovedi diskriminacije, in je bil zato diskriminiran na podlagi svoje starosti.

Zagovornik je ugotovil tudi diskriminacijo v obliki nadlegovanja, saj je policist povedal, da je bil zaradi tega, kar se mu je dogajalo, ogorčen, užaljen in ponižan, ter še diskriminacijo v obliki povračilnega ukrepa, saj je bila slabša obravnava očitno posledica uveljavljanja zakonskih pravic, ki so uzakonjene prav za zagotavljanje enakopravne obravnave starejših zaposlenih, ki jih nadurno in nočno delo veliko bolj utrudi kot druge, mlajše zaposlene.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Režiser, ki je šel v zapor